Zgodovina regije je preveč kompleksna, da bi se jo dalo primerno opisati v enem članku. Za boljše razumevanje trenutne situacije pa se je potrebno zavedati naslednjih dejstev. Po razpadu Sovjetske zveze se je v novo samostojni Ukrajini znašlo veliko državljanov drugih narodnosti. Med njimi je bilo največ Rusov, ki še danes živijo na vzhodu in jugu Ukrajine. Poleg njih Ukrajino sestavljajata še dve veliki skupini Ukrajincev – centralni in zahodni. Centralni so se v preteklosti naselili okoli mesta Kijev, zahodni pa so zgodovinsko bližje povezani s Poljsko. Prvi so glede razmerja z Rusijo nevtralni, drugi pa zelo rusofobični. Med 2. svetovno vojno, so namreč sodelovali z nacisti v boju proti Sovjetski zvezi, ideje nacizma pa so na zahodu ostale še danes.

Prihod “pro-zahodne” vlade na oblast leta 2014 je že obstoječo rusofobijo le še povečal. To je vzpodbudilo ekstremistične skupine, ki so se začele znašati nad rusko govorečimi ukrajinci. V mestu Odessa so celo zažgali eno izmed hiš sindikatov, v kateri je umrlo 39 ljudi. Te dogodki so se kmalu spremenili v 8-letno vojno po kateri je Rusija zavzela Krim. To pa ni ustavilo neonacistične skupine Azov batalijon, ki je nadaljevala s svojim delovanjem. Skupina deluje še danes in trenutno pomaga v boju proti Rusiji. Poleg tega je razlog za Putinov napad tudi želja po vključitvi Ukrajine v NATO in njegovo širjenje proti vzhodu. Kljub temu vojna ni nikoli dobra rešitev, zato je bila Putinova odločitev deležna veliko kritik in ekonomskih sankcij. Po pristranskem poročanju medijev je precej lahko hitro izbrati stran, vendar se moramo zavedati, da ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.