Obujenje starodavnih izumrlih živali je včasih veljalo za znanstveno fantastiko, ki je bila prikazana s filmi, kot so Jurski park. Zaradi napredka v genetski znanosti je sedaj to mogoče, motivi za takšen podvig pa so danes precej drugačni.
Podjetje Colossal Biosciences želi z uporabo CRISPR tehnologije obuditi nekatere že izumrle živalske vrste. Za prvi projekt so si izbrali mamuta, ki bi ga oživeli s pomočjo njegovega najbližjega živečega sorodnika – indijskega slona. Vanj bi vstavili laboratorijsko narejen zarodek mamuta, pridobljen iz njegovega DNK zapisa, ki so ga našli v Sibirskem ledu. Zarodek bi se nato razvijal znotraj indijskega slona in se po približno 22 mesecih rodil kot mamut. Po napovedih podjetja, bi prvi po zemlji lahko zakorakal že naslednje leto. Projekt je financirala celo ameriška CIA. Poleg tega imajo načrte tudi za vrnitev tasmanskega tigra in ptice dodo,
Njihovi motivi pa so precej drugačni, kot bi pričakovali. Z vrnitvijo mamuta namreč želijo prispevati k zaustavitvi globalnega segrevanja. Znanstveniki verjamejo, da bi mamuti pomagali obnoviti arktični ekosistem, kar bi posledično upočasnilo segrevanje in topljenje ledu, v katerem se nahaja ogromno ogljikovih emisij. Zaradi pomanjkanja velikih živali je arktika postala zaraščena z gostimi gozdovi, vsi travniki pa so sčasoma izginili. Zaradi tega arktični ekosistem veliko slabše absorbira ogljik, brez teptanja snega pa tla pozimi težje zamrznejo, kar poveča topljenje snega med poletjem. Podrobnejšo razlago lahko najdete v tem posnetku.
Vodilni znanstvenik za projektom je George Church, ki velja za enega glavnih strokovnjakov na področju genetike in tehnologije CRISPR. Ta je v preteklosti prejemal donacije celo od Epsteina, s katerim naj bi sodeloval pri raznih poskusih kloniranja in ustvarjanja umetnih maternic.
Privatna letala in razkošne jahte spadajo med največje onesnaževalce planeta, saj med uporabo izločajo ogromne količine ogljikovega dioksida. V EU pa menijo, da bi lahko bili njihovi lastniki oproščeni plačevanja novega davka na ogljik.
Evropska komisija je v imenu dogovora Green Deal predstavila svojo pobudo za uvedbo davka na porabo ogljika. S tem bi bili korak bližje uresničitvi cilja zmanjšati emisije za vsaj 55% do leta 2030. Kljub tem ambicijam pa se člani Evropske komisije nočejo odpovedati svojim privatnim letalom in jahtam, saj te v novo predlagan davek niso zajete. Privatna letala bi namreč spadala med “poslovne izjeme”, v primeru leta iz osebnih ali rekreacijskih razlogov pa pod izjemo “leta z užitkom”. Prav tako dodatnih davkov ne bi bilo treba plačevati lastnikom plovil, ki tehtajo manj od 5000 ton. V to kategorijo spada približno polovica vseh registriranih plovil v EU. Transport & Environment v svoji raziskavi ugotavlja, da to predstavlja skoraj 26 milijonov ton nereguliranih emisij, kar je prbližno toliko, kot proizvede Danska v celem letu. Medtem bodo komercialna letala in plovila za prevažanje blaga zaradi višjih davkov najverjetneje prisiljena dvigniti cene svojih storitev. To bi najbolj občutili navadni državljani EU, ki bi si zaradi višjih cen lahko privoščili manj.
Ideja se sprva sliši kot scenarij iz znanstveno-fantastičnega filma, vendar bi kmalu lahko postala realnost. Veliko število znanstvenikov je namreč mnenja, da bi zatemnitev sonca uspešno rešila klimatsko krizo, ki se nam bliža.
Tehnologija za blokiranje sonca je bila prvič preizkušena leta 2019 v SCoPEx eksperimentu. Znanstveniki iz Univerze v Harvardu so v stratosfero spustili kalcijev karbonat, nato pa opazovali njegovo gibanje, širitev in odbijanje sončnih žarkov. Kalcijev karbonat namreč ne pade nazaj na tla, ampak ostane v atmosferi, kjer blokira sončno svetlobo. Ob zmanjšanju količine sončne svetlobe bi se zmanjašala tudi temperatura na zemlji, kar bi ustavilo globalno segrevanje. Snov je v atmosfero možno spustiti z baloni ali pa letalom na višini 20 kilometrov. Postopek je opisan na spodnji sliki.
Ideja o zatemnitvi sonca je zelo všeč tudi milijarderju Billu Gatesu, ki že več let financira njeno razvijanje. Glavna ovira pri napredku tehnologije je ravno kontraverznost, ki jo obdaja. Poleg znanstvenikov, ki jo podpirajo, obstaja tudi veliko znanstvenikov, ki opozarjajo na katastrofalne posledice in odsvetujejo uporabo omenjene tehnologije. Blokiranje sonca bi lahko povzročilo hitro spreminjajoče vremenske vzorce, ki bi bili usodni za živali, rast rastlin in preživetje človeštva. Kljub potencialnim nevarnostim, projekt ob prisotnosti kapitala nadaljuje svojo pot razvoja. Če postane percepcija nevarnosti globalnega segrevanje dovolj velika, bi tehnologija lahko pretehtala te morebitne nevarnosti in bila uporabljena na globalni ravni.
70-letna kanadčanka je postala prva oseba z diagnozo “podnebnih sprememb”. Ženska namreč živi v provinci Britanske Kolumbije, ki trpi zaradi enega hujših vročinskih valov v zgodovini Kanade.
Vročina in divji požar v bližini sta poslabšala njeno astmatično stanje in ji otežila dihanje. Zaradi tega je pristala v bolnišnici, kjer je tudi prejela svojo diagnozo. Kljub astmi, sladkorni bolezni in predhodnimi problemi s srcem, je zdravnik krivdo za njene težave zvalil na podnebne spremembe. Je to začetek nove histerije in napihovanja smrti kot pri pandemiji koronavirusa? Z dovolj velikim številom smrti, ki naj bi jih povzročile podnebne spremembe, bi lahko uvedli dodatne načine nadzora, s katerimi bi “reševali življenja”.
Ko uporabnik preseže dovoljeno mesečno porabo ogljika, se kartica zablokira in mu tako prepreči nadaljnjo potrošnjo. Uporaba take kartice je zaenkrat prostovoljna, vendar bi zaradi želje po “reševanju planeta” v prihodnosti lahko postala obvezna. Če želite prebrati še originalno Mastercard objavo, kliknite tukaj.