Po uspehu kriptovalut so se centralne banke začele zavedati moči digitalnih valut in svobode, ki jo omogočajo posamezniku. Poleg tega so prekinile neomajni monopol nad tiskanjem in nadziranjem denarja, ki so ga banke zgradile čez stoletja. Izguba moči in nadzora bankam seveda ni bila všeč, zato so kriptovalute dolgo časa kritizirali in svarili proti njihovi uporabi. IMF je celo poskušal preprečiti implementacijo bitcoina kot uradno valuto El Salvadorja. Centralne banke so hitro dojele, da trenda digitalnih valut ne morejo več zaustaviti, zato se mu lahko le pridružijo. Z ustanovitvijo svoje digitalne valute lahko še vedno obdržijo nadzor nad ponudbo in posameznimi transakcijami.

Evropska centralna banka je digitalni evro začela planirati že oktobra 2021. Trenutno podrobneje raziskujejo najprimernejši način, s katerim bi ga razdelili širši javnosti ter trgovcem, kako bi izgledal in kakšen vpliv bi imel na gospodarstvo. Raziskava bo trajala do oktobra 2023, v naslednjem koraku pa bo potrebna prilagoditev evropske zakonodaje, da bo omogočala njegovo splošno uporabo. Evropska centralna banka s tem želi ustvariti stabilno digitalno valuto, ki se bo uporabljala izključno za nakupovanje in ne za investiranje. Pri tem pa poudarjajo, da ne želijo nadomestiti navadnih evrov, ampak jih le dopolniti.

Digitalne valute bodo prej ali slej postale del našega vsakdana, papirnat denar pa bo le še stvar preteklosti. Takrat bo pomembno, da imamo ljudje svoj decentraliziran denar, ki nam omogoča samostojno in svobodno življenje.

Preberite še – Spletna zgodovina bi lahko vplivala na kreditno sposobnost