Govorice o skrivnih ameriških biolaboratorijih na ozemlju Ukrajine so se začele pojavljati že ob začetku vojne. Njihov obstoj je bil sprva zanikan in označen za rusko dezinformacijo, kasneje pa se je uradna zgodba spremenila.
Po začetku ruskega napada na Ukrajino je nastalo veliko teorij, ki so poskušale razložiti razlog za Putinovo odločitev. V najzanimivejši naj bi Putin vojaško operacijo začel z namenom uničenja ukrajinskih bioloških laboratorijev. Kremlin je namreč opozoril na skrivne objekte, v katerih naj bi Američani izvajali biološke eksperimente blizu ukrajinsko-ruske meje. Washington je vse obtožbe pričakovano zanikal in označil za rusko vojno propagando. Teorijo je širša javnost nato sprejela za neresnično, zanimanje za njo pa je večinoma ugasnilo.
To se je spremenilo pred nekaj dnevi, ko je ruske obtožbe potrdila tudi Kitajska. Na tiskovni konferenci je govorec za kitajsko zunanje ministrstvo Američane obtožil uporabe kar 26 biolaboratorijev in podobnih objektov v Ukrajini. Nad njimi naj bi imelo popoln nadzor ameriško ministrstvo za obrambo, ki ima v lasti vse patogene in pridobljene podatke. Američani so od takrat hitro spremenili svojo zgodbo, v kateri sedaj trdijo, da laboratoriji ne vsebujejo nobenega nevarnega biološkega orožja, saj so namenjeni izključno za obrambo. Bidenova sekretarka Victoria Nuland je senatu povedala, da se v sodelovanju z Ukrajinci trudijo rešiti vsebino teh laboratorijev. Skrbi jih namreč, da bi jih zasegli Rusi in se tako dokopali do njihovega raziskovalnega materiala.
Medtem ko je cel svet osredotočen na vojno v Ukrajini, je podjetje Pfizer objavilo seznam vseh zabeleženih stranskih učinkov pri uporabi njihovega cepiva. Seznam je dolg kar 9 strani in vsebuje 1291 različnih zdravstvenih zapletov.
Ameriška FDA je bila letos prisiljena objaviti vse podatke pridobljene iz kliničnih preizskav za cepiva proti covidu. Podatke so namreč nameravali objaviti šele leta 2096, kar pomeni, da bi ostali skriti še naslednjih 75 let. Zvezno sodišče je januarja letos to zahtevo zavrnilo in administraciji ukazalo objavo vsaj 55.000 strani podatkov na mesec. Med njimi se nahaja tudi seznam vseh dokumentiranih stranskih učinkov pri testiranju cepiva. Poleg že znanih strdkov in srčnih napadov, Pfizerjeva cepiva lahko povzročijo tudi odpoved ledvic, epilepsijo, notranje krvavitve, neplodnost, paralizo itd. Seznam z vsemi stranskimi učinki si lahko ogledate v tem dokumentu.
Omenjeni zapleti pa v primerjavi z ostalimi cepivi niso le veliko bolj smrtonosni, ampak tudi precej bolj pogosti. Samo v ZDA so do danes zabeležili kar 1.151.448 primerov stranskih učinkov, 24.827 od teh se jih je končalo s smrtjo. Cepiva pa niso niti učinkovita, saj na dolgi rok ne zmanjšajo števila hospitalizacij in smrti. To ugotavljajo v državah, kjer že nekaj časa cepijo s tretjim odmerkom (Izrael, Nemčija, VB). Spodnja tabela prikazuje zadnje podatke iz Velike Britanije, ki kažejo, da 2x in 3x cepljeni umirajo pogosteje kot necepljeni.
Zadnje dni veliko poslušamo o Ukrajini in vojni, ki je posledica že dolgoletnih napetosti z njeno sosedo Rusijo. Kot bivši republiki Sovjetske zveze imata državi precej pestro in zanimivo skupno zgodovino.
Zgodovina regije je preveč kompleksna, da bi se jo dalo primerno opisati v enem članku. Za boljše razumevanje trenutne situacije pa se je potrebno zavedati naslednjih dejstev. Po razpadu Sovjetske zveze se je v novo samostojni Ukrajini znašlo veliko državljanov drugih narodnosti. Med njimi je bilo največ Rusov, ki še danes živijo na vzhodu in jugu Ukrajine. Poleg njih Ukrajino sestavljajata še dve veliki skupini Ukrajincev – centralni in zahodni. Centralni so se v preteklosti naselili okoli mesta Kijev, zahodni pa so zgodovinsko bližje povezani s Poljsko. Prvi so glede razmerja z Rusijo nevtralni, drugi pa zelo rusofobični. Med 2. svetovno vojno, so namreč sodelovali z nacisti v boju proti Sovjetski zvezi, ideje nacizma pa so na zahodu ostale še danes.
Prihod “pro-zahodne” vlade na oblast leta 2014 je že obstoječo rusofobijo le še povečal. To je vzpodbudilo ekstremistične skupine, ki so se začele znašati nad rusko govorečimi ukrajinci. V mestu Odessa so celo zažgali eno izmed hiš sindikatov, v kateri je umrlo 39 ljudi. Te dogodki so se kmalu spremenili v 8-letno vojno po kateri je Rusija zavzela Krim. To pa ni ustavilo neonacistične skupine Azov batalijon, ki je nadaljevala s svojim delovanjem. Skupina deluje še danes in trenutno pomaga v boju proti Rusiji. Poleg tega je razlog za Putinov napad tudi želja po vključitvi Ukrajine v NATO in njegovo širjenje proti vzhodu. Kljub temu vojna ni nikoli dobra rešitev, zato je bila Putinova odločitev deležna veliko kritik in ekonomskih sankcij. Po pristranskem poročanju medijev je precej lahko hitro izbrati stran, vendar se moramo zavedati, da ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled.
Privatna letala in razkošne jahte spadajo med največje onesnaževalce planeta, saj med uporabo izločajo ogromne količine ogljikovega dioksida. V EU pa menijo, da bi lahko bili njihovi lastniki oproščeni plačevanja novega davka na ogljik.
Evropska komisija je v imenu dogovora Green Deal predstavila svojo pobudo za uvedbo davka na porabo ogljika. S tem bi bili korak bližje uresničitvi cilja zmanjšati emisije za vsaj 55% do leta 2030. Kljub tem ambicijam pa se člani Evropske komisije nočejo odpovedati svojim privatnim letalom in jahtam, saj te v novo predlagan davek niso zajete. Privatna letala bi namreč spadala med “poslovne izjeme”, v primeru leta iz osebnih ali rekreacijskih razlogov pa pod izjemo “leta z užitkom”. Prav tako dodatnih davkov ne bi bilo treba plačevati lastnikom plovil, ki tehtajo manj od 5000 ton. V to kategorijo spada približno polovica vseh registriranih plovil v EU. Transport & Environment v svoji raziskavi ugotavlja, da to predstavlja skoraj 26 milijonov ton nereguliranih emisij, kar je prbližno toliko, kot proizvede Danska v celem letu. Medtem bodo komercialna letala in plovila za prevažanje blaga zaradi višjih davkov najverjetneje prisiljena dvigniti cene svojih storitev. To bi najbolj občutili navadni državljani EU, ki bi si zaradi višjih cen lahko privoščili manj.
Vaša spletna zgodovina je nekaj, kar bi najverjetneje raje zadržali zase. V prihodnosti to morda ne bo mogoče, saj bi banke vašo sposobnost za prejetje finančnega posojila ocenile s pomočjo vaše zgodovine iskanja.
Leta 2020 je ena največjih finančnih inštitucij na svetu – IMF predlagala uporabo tudi nefinančnih podatkov pri ocenjevanju posameznikove kreditne sposobnosti. Pri tem so specifično poudarili podatke o spletni zgodovini iskanja in spletnih nakupih. S tem naj bi rešili problem ocenjevanja kreditne sposobnosti pri ljudeh brez dovolj velike količine podatkov o dohodkih, sredstvih, dolgovih in času zaposlitve. Podatke o zgodovini iskanja in spletnih nakupih bi z uporabo umetne inteligence “postrgali” iz interneta in nato pretvorili v koristne informacije, uporabljene v končnem kreditnem poročilu. Tak vpogled bi bankam odprl veliko možnosti za diskriminacijo svojih uporabnikov. Banke so bile že velikokrat ujete pri diskriminaciji, predvsem politično desno usmerjenih uporabnikov, ki so jim zamrznili ali pa izbrisali račune. Trenutno želi tudi kanadski premier Justin Trudeau zamrzniti bančne račune tovornjakarjem, ki protestirajo proti covid ukrepom.
Z ukrepi in zapiranjem družbe naj bi reševali življenja, vendar raziskave kažejo, da pravzaprav povzročamo nepopravljivo mentalno škodo pri velikem številu posameznikov. Frustracije, ki jih je prinesla epidemija, so namreč že vplivale na samomorilnost in duševno zdravje prebivalstva.
Zadnji 2 leti sta bili za veliko ljudi zelo težki. Razlog za nastali stres je bila v največ primerih brezposelnost, ki je mnoge porinila v hude finančne stiske. Kot ugotavlja ameriški CDC, je veliko stresa povzročila tudi socialna izolacija, ki je zelo pogost vzrok povečane anksioznosti, depresije in drugih duševnih motenj. To se pozna tudi pri povečani zlorabi legalnih in ilegalnih substanc, ki jih posamezniki uporabljajo za lažje soočanje s svojimi težavami. Medtem ko so se mentalne bolezni in zloraba substanc povečale pri starejših od 25 let, je mlajše zaznamovala večja samomorilnost. Med deklicami, starimi med 12 in 17 let, so zabeležili 50.6% več poskusov samomora, pri dečkih pa 3.7%. V temu razponu let so pri mladostnikih zaznali 31% več obiskov na oddelku za nujne primere, povezanim z duševnim zdravjem. Podobne podatke beležijo tudi po Evropi in drugih državah.
Morda ste že slišali za agendo 2030, ki je bila še prej nekaj leti smatrana za teorijo zarote, danes pa jo promovira že večina svetovnih voditeljev. Idejo prodajajo kot boj proti globalnemu segrevanju in način za zagotovitev trajnostnega razvoja. Pa je temu res tako?
Na uradni strani Združenih narodov so cilji za leto 2030 predstavljeni kot utopija brez lakote, bolezni, nasilja in onasneževanja. Kako bomo to dosegli? Odpovedati se bomo morali svojemu imetju in zasebnosti. V članku z naslovom “Welcome To 2030: I Own Nothing, Have No Privacy And Life Has Never Been Better” Forbes opisuje življenje brez lastništva hiše, avtomobila, oblek ali drugih pripomočkov. V prihodnosti bi namreč povprečen posameznik lahko stvari dobil le v najem. Za ohranjanje takega sistema je potreben dobro razvit digitalni nadzor nad prebivalci, ki v zameno za brezplačne storitve predajo svojo pravico do zasebnosti. Podobnega mišljenja je tudi Svetovni gospodarstveni forum, ki napoveduje konec nakupovanja, saj bi produkte zamenjale storitve. Med njihovimi ostalimi napovedmi za leto 2030 je tudi univerzalni davek na porabo ogljika, konec vsakdnevnega uživanja mesa in robotizacija medicine. Za svoje napovedi so ustvarili tudi video, ki je zaslovel po prvi frazi: “You’ll own nothing and you’ll be happy”.
Skeniranje QR kode pred vstopom v restavracijo ali trgovino se sprva morda ne zdi prevelik poseg v vašo zasebnost, vendar s tem za sabo puščate sledi, ki se nekje shranjujejo. Z dostopom do te baze podatkov si lahko policija precej lažje predstavlja kje in kdaj se je posameznik nahajal.
Kar nekaj držav je že javno priznalo, da ima njihova policija dostop do baze podatkov zbranih s skeniranjem covidnih potrdil. Avstralska policija je s pomočjo teh podatkov rešila vsaj 6 primerov, nepovezanih z epidemijo. V 2 primerih naj bi do baze dostopali celo brez sodniškega naloga ali drugih pooblastil. Enake metode je uporabila tudi singapurska policija, čeprav so zagotavljali, da aplikacija ne more slediti posameznikovi lokaciji in da do zbranih podatkov ne more dostopati nihče. Singapurska verzija aplikacije deluje podobno kot naša aplikacija #OstaniZdrav, vendar je pri njih obvezna pri uporabi večine storitev. Pred posegi v covid podatke pa niso varni niti evropski državljani, saj je nemška policija poskrbela za še en škandal. Da bi rešili primer smrti moškega, ki je po izhodu iz restavracije padel do smrti, so se uspeli dokopati do 21 očividcev. Našli so jih s pomočjo covid aplikacije Luca, ki je zabeležila prisotne osebe v tistem časovnem obdobju. Razkritje je seveda povzročilo ogorčenje državljanov, predvsem tistih, ki so zaupali v varnost covid potrdil in niso verjeli v razsežnost omogočenega nadzora.
Ideja se sprva sliši kot scenarij iz znanstveno-fantastičnega filma, vendar bi kmalu lahko postala realnost. Veliko število znanstvenikov je namreč mnenja, da bi zatemnitev sonca uspešno rešila klimatsko krizo, ki se nam bliža.
Tehnologija za blokiranje sonca je bila prvič preizkušena leta 2019 v SCoPEx eksperimentu. Znanstveniki iz Univerze v Harvardu so v stratosfero spustili kalcijev karbonat, nato pa opazovali njegovo gibanje, širitev in odbijanje sončnih žarkov. Kalcijev karbonat namreč ne pade nazaj na tla, ampak ostane v atmosferi, kjer blokira sončno svetlobo. Ob zmanjšanju količine sončne svetlobe bi se zmanjašala tudi temperatura na zemlji, kar bi ustavilo globalno segrevanje. Snov je v atmosfero možno spustiti z baloni ali pa letalom na višini 20 kilometrov. Postopek je opisan na spodnji sliki.
Ideja o zatemnitvi sonca je zelo všeč tudi milijarderju Billu Gatesu, ki že več let financira njeno razvijanje. Glavna ovira pri napredku tehnologije je ravno kontraverznost, ki jo obdaja. Poleg znanstvenikov, ki jo podpirajo, obstaja tudi veliko znanstvenikov, ki opozarjajo na katastrofalne posledice in odsvetujejo uporabo omenjene tehnologije. Blokiranje sonca bi lahko povzročilo hitro spreminjajoče vremenske vzorce, ki bi bili usodni za živali, rast rastlin in preživetje človeštva. Kljub potencialnim nevarnostim, projekt ob prisotnosti kapitala nadaljuje svojo pot razvoja. Če postane percepcija nevarnosti globalnega segrevanje dovolj velika, bi tehnologija lahko pretehtala te morebitne nevarnosti in bila uporabljena na globalni ravni.
Danes mineva leto dni od napada na ameriški Kapitol v mestu Washington. Dogodek mediji primerjajo celo z napadom na dvojčka in opisujejo kot najhujši napad na demokacijo v ameriški zgodovini. Pa je temu res tako?
Trumpovi podporniki so se 6.1.2021 zbrali pred stavbo Kapitol, kjer se nahaja ameriški kongres. Protestirali so proti zmagi aktualnega predsednika Joe Bidena, ki naj bi bila neveljavna. Namen protesta je bil poziv podpredsedniku Mike Pencu in kongresu, naj volitve razveljavita, saj so demokrati do zmage prišli z volilno goljufijo. Več o tem si lahko pogledate v našem posnetku.
Po stopnjevanju napetosti naj bi protestniki s silo vdrli v stavbo in jo zavzeli. Po mnenju mnogih so s tem povzročili vstajo proti oblasti in ameriški ustavi. Incident je vedno opisan kot nasilen upor, v katerem je bilo ranjenih veliko oseb. Varnostne kamere znotraj stavbe pa nam razkrivajo precej drugačno zgodbo. Na posnetku lahko vidimo, da so protestniki v stavbo prišli brez kakršnegakoli nasilja, saj so jim varnostniki odprli vrata in pustili prosto pot.
Lokalna policija je po dogodku potrdila, da so med aretiranimi osebami našli tudi nekaj pripadnikov Antife, ki so se izdajali za Trumpove privržence. Njihov cilj je bil ustvarjanje kaosa, s katerim so želeli očrniti celoten protest in ga prikazali kot nasilen dogodek. Je torej res šlo za vstajo proti demokraciji ali samo za nastavljen dogodek, ki je ameriške desničarje prikazal kot nestrpne nasilneže? Donald Trump je bil po incidentu odstranjen iz socialnih omrežij, saj naj bi bil odgovoren za nastalo nasilje in ga celo spodbujal. Ob tem nihče ne omeni, da je pred tem protestnike pozival k mirnemu shodu. Edinega nasilja so bili deležni protestniki, med katerimi je bila ustreljena Ashli Babbitt.